Ustni zadah – halitoza

ustni zadah
031 656 907 halitoza
PRAVA HALITOZA: PRAVI USTNI ZADAH JE LAHKO FIZIOLOŠKI ALI PATOLOŠKI.
PSEUDOHALITOZA: ZADAH, KI GA DRUGI NE ZAZNAJO. POGOVOR S PACIENTOM RAZBLINI STRAHOVE.
HALITOFOBIJA: ZADAH, KI GA DRUGI NE ZAZNAJO. PACIENT SE IZOLIRA IN IZGUBLJA SOCIALNE STIKE.

Človeštvo se že od pradavnine sooča z ustnim zadahom, saj opise težav in problemov z ustnim zadahom najdemo že v zapisih starih kultur. Med drugim so opisane tudi metode obvladovanja ustnega zadaha. Že v starih kulturah so ugotovili, da je bistvenega pomena čiščenje zob, za kar so uporabljali majhne vejice ali paličice iz posebnega lesa, ki jih v deželah daljnega vzhoda prodajajo še danes. Poleg čiščenja so si naši predniki znali pripraviti ustne vode, žvečili pa so tudi razna semena ali dele rastlin.

V ustni votlini so znanstveniki potrdili okoli 700 vrst bakterij, vendar je »nabor« bakterij pri vsakem človeku malce drugačen. Ustnega zadaha ne povzroča specifičen nabor bakterij, zato podobno kot pri parodontalni bolezni ne moremo govoriti o specifični infekciji, ki bi jo povzročala določena bakterija. Do danes z raziskavami in še niso potrdili, da naj bi bile za ustni zadah odgovorne izključno bakterije, so pa raziskave pokazale, da neprijeten zadah povzročajo predvsem žveplove spojine, ki se tvorijo pri razpadu beljakovin in aminokislin, ki vsebujejo žveplo. Hlapljive žveplove spojine nastajajo tudi pri presnovi nekaterih bakterij, prisotnih v ustih.

Kako zaznavamo ustni zadah pri sebi in drugih nam najbolje ponazorijo naslednja vprašanja:

Ali imate občasno ustni zadah ?

Poznate koga, ki ima ustni zadah?

Halitozo – ustni zadah običajno razdelimo v tri skupine:

1. Prava halitoza – pravi ustni zadah
2. Pseudohalitoza – namišljen ustni zadah
3. Halitofobija – hud strah pred ustnim zadahom, zaradi česar se ljudje osamijo

Prava halitoza ali pravi ustni zadah je lahko fiziološka (normalen pojav pri zdravem človeku) ali patološka (bolezenska). Glede na trajanje ločimo lahko tranzitorno (prehodno) ali kronično (dolgotrajno oz. pogosto ponavljajočo) halitozo. Fiziološka halitoza je ustni zadah, ki se pojavi pri zdravem človeku, in je običajno prehodna, kot na primer fiziološki jutranji zadah, zadah ob stradanju ali dehidraciji, zadah po hrani kot sta na primer česen in čebula, po kajenju, pitju alkohola ali kave ...

Patološka halitoza (bolezenski ustni zadah) je običajno kronična, lahko je stalna ali pa se pogosto ponavlja. Vzroke zanjo delimo na oralne (vzrok ustnega zadaha je v ustni votlini ) in ekstraoralne (vzrok ustnega zadaha ni v ustih).

Oralni vzroki (vzroki so v ustni votlini) ustnega zadaha so lahko obloge na jeziku, gingivitis (vnetje dlesni), parodontitis (vnetje obzobnih tkiv), karies (zobna gniloba), zobje z nezdravljeno vneto zobno korenino, perikoronitis (vnetje dlesni nad osmico, ki težko izrašča), osteomielitis (vnetje kosti), tujki, rak, xerostomija (suha usta), slaba ustna higiena …

Ekstraoralni vzroki (vzroki izven ustne votline) so lahko sinusitis, rinitis, postnazalni izcedek (izcedek, ki se iz nosu cedi po zadnji steni v žrelo), tonzilitis (vnetje mandljev), rak v žrelu, nosu, obnosnih votlinah, grlu, pljučih, želodcu, sistemske in genetske bolezni.

Halitoza – ustni zadah lahko nastane tudi zaradi uživanja določenih substanc, kot so na primer alkohol, nikotin, kanabis in zdravila, ki reducirajo (zmanjšajo) izločanje sline.

Za ovrednotenje halitoze – ustnega zadaha je bistvenega pomena dobra anamneza, pregled in pogovor s pacientom. Bistvenega pomena je izključitev ekstraoralnih vzrokov, sistemskih in dednih bolezni, čeprav je halitoza v pretežni meri običajno posledica oralnih vzrokov.
Pri terapiji halitoze – ustnega zadaha zobozdravnik običajno ne zdravi ene bolezni, saj je ustni zadah lahko simptom več različnih oralnih in ekstraoralnih vzrokov.

DELITEV HALITOZE
PRAVI USTNI ZADAH ALI HALITOZA

KRONIČNI BOLEZENSKI USTNI ZADAH ALI KRONIČNA PATOLOŠKA HALITOZA