Človeštvo se že od pradavnine sooča z ustnim zadahom, saj opise težav in problemov z
ustnim zadahom najdemo že v zapisih starih kultur. Med drugim so opisane tudi metode
obvladovanja ustnega zadaha. Že v starih kulturah so ugotovili, da je bistvenega pomena
čiščenje zob, za kar so uporabljali majhne vejice ali paličice iz posebnega lesa, ki jih v
deželah daljnega vzhoda prodajajo še danes. Poleg čiščenja so si naši predniki znali pripraviti
ustne vode, žvečili pa so tudi razna semena ali dele rastlin.
V ustni votlini so znanstveniki potrdili okoli 700 vrst bakterij, vendar je »nabor« bakterij pri
vsakem človeku malce drugačen. Ustnega zadaha ne povzroča specifičen nabor bakterij,
zato podobno kot pri parodontalni bolezni ne moremo govoriti o specifični infekciji, ki bi jo
povzročala določena bakterija. Do danes z raziskavami in še niso potrdili, da naj bi bile za
ustni zadah odgovorne izključno bakterije, so pa raziskave pokazale, da neprijeten zadah
povzročajo predvsem žveplove spojine, ki se tvorijo pri razpadu beljakovin in aminokislin,
ki vsebujejo žveplo. Hlapljive žveplove spojine nastajajo tudi pri presnovi nekaterih bakterij,
prisotnih v ustih.
Kako zaznavamo ustni zadah pri sebi in drugih nam najbolje ponazorijo naslednja vprašanja:
Ali imate občasno ustni zadah ?
Poznate koga, ki ima ustni zadah?
Halitozo – ustni zadah običajno razdelimo v tri skupine:
1. Prava halitoza – pravi ustni zadah
2. Pseudohalitoza – namišljen ustni zadah
3. Halitofobija – hud strah pred ustnim zadahom, zaradi česar se ljudje osamijo
Prava halitoza ali pravi ustni zadah je lahko fiziološka (normalen pojav pri zdravem
človeku) ali patološka (bolezenska). Glede na trajanje ločimo lahko tranzitorno
(prehodno) ali kronično (dolgotrajno oz. pogosto ponavljajočo) halitozo.
Fiziološka halitoza je ustni zadah, ki se pojavi pri zdravem človeku, in je običajno
prehodna, kot na primer fiziološki jutranji zadah, zadah ob stradanju ali dehidraciji,
zadah po hrani kot sta na primer česen in čebula, po kajenju, pitju alkohola ali kave
...
Patološka halitoza (bolezenski ustni zadah) je običajno kronična, lahko je stalna ali pa
se pogosto ponavlja. Vzroke zanjo delimo na oralne (vzrok ustnega zadaha je v ustni
votlini ) in ekstraoralne (vzrok ustnega zadaha ni v ustih).
Oralni vzroki (vzroki so v ustni votlini) ustnega zadaha so lahko obloge na jeziku,
gingivitis (vnetje dlesni), parodontitis (vnetje obzobnih tkiv), karies (zobna gniloba),
zobje z nezdravljeno vneto zobno korenino, perikoronitis (vnetje dlesni nad osmico, ki
težko izrašča), osteomielitis (vnetje kosti), tujki, rak, xerostomija (suha usta), slaba ustna
higiena …
Ekstraoralni vzroki (vzroki izven ustne votline) so lahko sinusitis, rinitis, postnazalni
izcedek (izcedek, ki se iz nosu cedi po zadnji steni v žrelo), tonzilitis (vnetje mandljev),
rak v žrelu, nosu, obnosnih votlinah, grlu, pljučih, želodcu, sistemske in genetske bolezni.
Halitoza – ustni zadah lahko nastane tudi zaradi uživanja določenih substanc, kot so na
primer alkohol, nikotin, kanabis in zdravila, ki reducirajo (zmanjšajo) izločanje sline.
Ali imate stalen ustni zadah?
STOPNJE USTNEGA ZADAHA:
Pri terapiji halitoze – ustnega zadaha zobozdravnik običajno ne zdravi ene bolezni, saj je ustni zadah lahko simptom več različnih oralnih in ekstraoralnih vzrokov.
DELITEV HALITOZE
PRAVI USTNI ZADAH ALI HALITOZA
KRONIČNI BOLEZENSKI USTNI ZADAH ALI KRONIČNA PATOLOŠKA HALITOZA
